Ko se odpraviš na pot, se vedno zgodi nekaj zanimivega, nekaj posebnega, neka zgodba v kombinezonu, ki se ti vtisne v spomin, pusti pečat, te nasmeji, spravi v slabo voljo, pripelje do novih spoznanj..kakorkoli že, naj povem zgodbico, katere nauk je, da nikoli ne veš, kdo je pod čelado.
Torej, pridemo na Ptuj, zagledamo tistega kurenta pri vhodu in seveda je prva zadeva slikanje z njim. Postavimo se zraven in prvega naključnega motorista, ki je ravno prišel prosimo za fotko. 'Seveda, ni problema za vas Vragece iz Bizeljskega'. Ok, to iz katerega kluba smo je po vseh našitkih, ki jih imamo, jasno. Tudi to, iz kje smo, saj je na zastavi pod logotipom kluba ponavadi zapisan tudi kraj iz kje sam klub je. Ampak naš fotograf je to vedel takoj, samo za sekundo je pogledal v našo smer in že je vedel vse! Amm..nasmejim se mu, poslikamo se, potem pa začne moški razlago..veste, moja mama je bila iz Bizeljskega zato poznam vaše konce, tudi jaz sem bil tam dolga leta, še vedno pridem pogosto! To seveda ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil naš kraj pač majhen (okoli 600 prebivalcev) in se ne bi vsi med seboj vsaj na videz, če ne vsaj malo bolje poznali! Pove nam še kdo je njegova mama (ki jo seveda poznamo, kako pa 😊), skupaj gremo na pivo in to je to, našli smo se!
Dejstvo, ki se mi v tej zgodbi torej zdi super zanimivo je, da nam je uspelo v trenutku izbrati naključnega izmed več stotih okoli nas, le ta pa je izhajal iz našega malega kraja, kjer mislimo da vsi poznamo vse! No zdaj vemo, da to očitno ni res, mi pa smo 100 km od doma naključno spoznali človeka, ki ga prej v 20ih letih v domačem kraju nismo, pa imamo samo 1 trgovino in 2 gostilni, kamor zahajam vsi! 😁
Ja, na srečanjih spoznaš marsikoga!
In pa še ta 'usodna' slika seveda... 😲
Ni komentarjev:
Objavite komentar